Pariška mirovna konferenca 

KLJUČNE BESEDE:

 Pariška mirovna konferenca
 Mirovne pogodbe
• veliki trije
• program 14-ih točk
• mirovna pogodba z Nemčijo
• mirovna pogodba z Avstrijo
• mirovna pogodba z Madžarsko
• Društvo narodov

Pariška mirovna konferenca in veliki trije

Pariška mirovna konferenca se je začela januarja 1919 v versajski palači pri Parizu.

• Njen poglavitni namen je bila sklenitev mirovnih pogodb s poraženimi državami.
 Udeležili so se je predstavniki 32 držav, Rusija in države centralnih sil niso bile povabljene.

 Glavne odločitve na konferenci so sprejemali veliki trije: predsednik ZDA, ministrski predsednik Velike Britanije in predsednik Francije. Pridružil se jim je italijanski predsednik vlade, zato govorimo tudi o velikih štirih.

ZANIMIVO
Pariško mirovno konferenco imenujemo tudi versajska konferenca.

Veliki trije niso bili enotni. Velika Britanija in Francija sta želeli čim bolj kaznovati in oslabiti Nemčijo, nasprotno je predsednik ZDA Wilson zagovarjal pravičnejši svet in varovanje miru v svetu. Svoje ideje je zapisal v programu 14-ih točk.

»1. Odprte mirovne pogodbe, /…/ ne da bi jim kasneje sledilo še kakršnokoli skrivno mednarodno sporazumevanje /…/. 2. Absolutna svoboda plovbe po morjih zunaj teritorialnih voda, tako v miru kot v vojni /…/ 4. /…/ zagotovila, da se bodo oborožitve vseh narodov omejile /…/. 5. Svobodna, odkritosrčna in absolutno nepristranska ureditev vseh kolonialnih terjatev /…/ 9. Popravki meja Italije naj bi se uveljavili vzdolž jasno spoznavnih narodnostnih črt. 10. Ljudstvom Avstro-Ogrske /…/ naj bi se ponudila kar najbolj svobodna možnost za avtonomen razvoj. 11. /…/ medsebojni odnosi raznih balkanskih držav naj bi se opredelili s prijateljskim posvetom, upoštevajoč zgodovinsko utrjene meje pripadnosti in narodnosti /…/ 14. Po posebnih pogodbah je treba ustanoviti občo združbo narodov z namenom, da se vzajemno zagotovi politično neodvisnost in nedotakljivost, tako glede velikih kot glede malih držav.«

(Vir: Wilsonovih 14 točk, razglašenih 8. januarja 1918)

Mirovne pogodbe

• Nemčija je morala omejiti število mož v vojski na 100.000 prostovoljnih vojakov. Ni smela imeti tankov, podmornic ali letalstva, mornarica pa je lahko imela le šest vojnih ladij.
• 
Nemčija je izgubila precej ozemlja na vzhodu in nekaj na zahodu. Na območju Porenja je bilo prepovedano zadrževanje vojske. Nekaj ozemlja je izgubila, ker so se prebivalci s plebiscitom odločili za drugo državo.
• 
Nemške kolonije na Kitajskem, v Tihem oceanu in Afriki so zasedle Velika Britanija, Francija, Japonska in druge članice antante.
• 
Nemčiji je bilo določeno plačevanje vojne odškodnine.

(Povzeto iz versajske pogodbe, dostopno na: https://www.britannica.com/event/Treaty-of-Versailles-1919)

ZANIMIVO
Vojna odškodnina, ki bi jo morala Nemčija plačati po prvi svetovni vojni, je znašala okoli 33 bilijonov dolarjev in naj bi jo Nemci plačevali do leta 1961. Nemci so določila mirovne pogodbe poimenovali »diktirani mir«.

Leta 1919 je bila na pobudo predsednika ZDA Wilsona ustanovljena mednarodna organizacija Društvo narodov z namenom reševati mednarodne probleme in preprečevati vojne. Delovalo je kot svetovni parlament, v katerem so se srečevali predstavniki vseh držav in skupno odločali o pomembnih zadevah za svetovni mir (razorožitev, reševanje mednarodnih sporov), pa tudi o zaščiti narodnih manjšin, trgovini z orožjem, zdravju, zaščiti naravnih okolij … Organizaciji so se pridružile vse večje države razen ZDA in Rusije.

ZANIMIVO
Nekdanji sedež Društva narodov v Ženevi je danes eden izmed uradnih sedežev Organizacije združenih narodov v Evropi.

Ponovim in razmislim

1. Kateri so bili dosežki pariške mirovne konference?
2. Na temelju vira ugotovi, kakšen naj bi bil svet po zamisli predsednika Wilsona.
3. Ob zemljevidu navedi ozemeljske spremembe v Evropi po koncu vojne.
4. Ob preglednici mirovnih pogodb sklepaj o posledicah mirovnih pogodb za odnose med državami v Evropi.
5. Oceni, ali so bila določila mirovne pogodbe z Nemčijo zanjo pravična.
6. S kakšnim namenom je bilo ustanovljeno Društvo narodov?

Zdaj vem

• Januarja 1919 se je v Parizu začela mirovna konferenca, katere glavni namen je bil sklenitev mirovnih pogodb z državami poraženkami. Pogodbe so bile podpisane z Nemčijo (versajska pogodba), Avstrijo (saintgermanska pogodba), Madžarsko (trianonska pogodba), Bolgarijo in Turčijo.
• Zemljevid Evrope se je po mirovni konferenci spremenil, saj so se spremenile mnoge državne meje.