Slovenski gospodarski in kulturni razvoj med obema vojnama
KLJUČNE BESEDE:
- gospodarsko najrazvitejši del
- ljubljanska univerza
- prvi slovenski celovečerni (nemi) film
- športni društvi Orel in Sokol
Hiter razvoj slovenske industrije in težave v kmetijstvu
Z vstopom v Kraljevino SHS je slovenski del postal gospodarsko najrazvitejši del nove države. Možnost dostopa do novih trgov v drugih jugoslovanskih, balkanskih in bližnjevzhodnih deželah je ugodno vplivala na razvoj slovenske industrije.
ZANIMIVO
Ob nastanku jugoslovanske države je bilo v Sloveniji 275 tovarn, do 2. svetovne vojne pa se je njihovo število skoraj podvojilo (na 523).
Značilno je bilo pomanjkanje domačega kapitala. Tuji podjetniki (avstrijski, češki, francoski podjetniki) so bili lastniki številnih podjetij in bank. Svetovna gospodarska kriza 1929–1933 je slovensko industrijo močno prizadela, mnoga podjetja so propadla. Do začetka druge svetovne vojne si je gospodarstvo deloma opomoglo.
ZANIMIVO
Nezaposlenost v času gospodarske krize je bila v Sloveniji zelo visoka, okoli 27 %.
Največji delež v slovenskem gospodarstvu je predstavljalo kmetijstvo, ki pa je bilo v Kraljevini SHS v slabem položaju.
- Slovenske kmete so zelo prizadele meje, ki so otežile izvoz njihovih pridelkov v Avstrijo, hkrati pa so se na slovenskem trgu pojavili cenejši kmetijski pridelki z juga države.
- Zaradi majhnosti posesti, slabe rodovitnosti in slabe tehnične opreme kmetje niso mogli pridelati dovolj za svoje preživetje.
- Tehnična opremljenost kmetij je bila slaba, saj kmetje, tudi zaradi prezadolženosti, niso imeli sredstev za nakup strojev.
- V času gospodarske krize se je položaj kmetov še poslabšal. Država je v drugi polovici 30. let pomagala zadolženim kmetom z odpisom in odlogom vračanja dolgov; njihov položaj se je zatem nekoliko izboljšal.
Največji delež v slovenskem gospodarstvu je predstavljalo kmetijstvo, položaj katerega se je po vstopu v Kraljevino SHS poslabšal.
ZANIMIVO
Skoraj 60 % slovenskih kmetij je bilo majhnih, manjših od 5 hektarjev.
Velik napredek slovenske znanosti, kulture in športa
Medvojno obdobje je bilo za slovensko kulturo čas velikega napredka.
Z ustanovitvijo Države SHS in Kraljevine SHS se je temeljito spremenila vloga slovenščine. Postala je učni jezik na vseh šolah. V šolstvu so se poleg mreže osnovnih šol ustanavljale tudi številne srednje šole. Narasel je pomen strokovnih šol, ki so izobraževale delovno silo za gospodarstvo.
Leta 1919 je bila ustanovljena ljubljanska univerza.
Poleg univerze so bile ustanovljene še številne druge ustanove nacionalnega pomena:
• Narodna galerija (1918),
• Slovensko narodno gledališče (1920),
• Narodni muzej (1921),
• Radio Ljubljana (1928),
• Ljubljanska filharmonija (1934),
• Akademija znanosti in umetnosti (1938),
• Univerzitetna knjižnica (1939).
Medvojno obdobje je bilo čas velikega napredka na kulturnem področju. Slovenščina je postala učni jezik na vseh šolah.
Leta 1919 je bila ustanovljena ljubljanska univerza, ki je postala središče razvoja slovenske znanosti.
Poleg univerze so bile ustanovljene še številne druge ustanove nacionalnega pomena: Narodna galerija, Slovensko narodno gledališče, Narodni muzej, Radio Ljubljana, Ljubljanska filharmonija, Akademija znanosti in umetnosti, Univerzitetna knjižnica.
ZANIMIVO
V tem času so izhajali številni časniki, med njimi trije dnevniki – Slovenec, Slovenski narod in Jutro.
ZANIMIVO
Arhitekt Jože Plečnik je poleg številnih ljubljanskih stavb, parkov, trgov in mostov sooblikoval tudi podobo Prage in Dunaja.
Slovenski šport je v medvojnem času doživel preporod. Delovali so številni klubi, uvedene so bile nove športne panoge, zgrajena so bila številna športna igrišča. Največ članov sta imeli športni društvi Sokol (pripadalo je liberalnemu taboru) in Orel (pripadalo je katoliškemu taboru). Priljubljeni športi so bili orodna telovadba (gimnastika), nogomet, planinarjenje.
Tekmovalci v orodni telovadbi so dosegli vidne mednarodne uspehe, uspešni so bili tudi drugi športniki in športnice (plavalci, kolesarji, smučarji …).
ZANIMIVO
Leta 1938 je bilo v Sloveniji 40 nogometnih igrišč, 12 atletskih tekališč, 2 kolesarski dirkališči, 15 plavalnih bazenov, 23 smučarskih skakalnic.
Oglej si preglednico
• Oceni dosežke slovenskih športnikov v času med obema vojnama.
Družba (kmetje, delavci in meščani)
Največji delež prebivalstva, približno polovico, so predstavljali kmetje. Zaradi težkih razmer na podeželju in širokih možnosti zaposlovanja v tovarnah so se kmetje preseljevali s podeželja. Življenje kmetov je bilo težko. Kmečko delo je potekalo ves dan, od ponedeljka do sobote. Počitku in razvedrilu so bili namenjeni le nedelje in verski prazniki.
ZANIMIVO
Katoliški tabor je kmete povezal v Kmečko zvezo, ki je prirejala izobraževalne tečaje po Sloveniji.
V času med obema vojnama je naraščalo število delavcev, predstavljali so približno eno tretjino prebivalcev. Življenje delavskih družin je bilo težko, delavci in njihovi družinski člani so bili večkrat lačni. Zaščita delavcev je bila zakonsko urejena, dovoljevala je največ osemurni delovnik. Delavci so imeli urejeno zdravstveno in bolniško zavarovanje. Zaradi pomanjkanja nadzora so bile delavske pravice večkrat kršene.
Naraščal je delež zaposlitev med ženskami, po obvezni osnovni šoli pa so delo poiskali tudi številni mladostniki. V času gospodarske krize v 30. letih so se nizki zaslužki delavcev še znižali. Številni so zaradi krize ostali brez dela, vrstile so se delavske stavke.
V času med obema vojnama je naraščalo število delavcev, predstavljali so približno eno tretjino prebivalcev. Življenje delavskih družin je bilo težko.
Naraščal je delež zaposlitev med ženskami, po obvezni osnovni šoli pa so delo poiskali tudi številni mladostniki.
ZANIMIVO
Leta 1931 je bilo med delavci v Dravski banovini zavarovanih 61 % delavcev in okoli 30 % delavk.
Najnižji je bil delež meščanstva.
Srednje meščanstvo so predstavljali manjši trgovci, obrtniki, državni uradniki ali nižji uradniki v podjetjih, učitelji.
Premožni meščani so bili lastniki tovarn in podjetij, veletrgovci, bančniki, visoki uradniki in izobraženci.
Glavni nosilci javnega družabnega življenja meščanov so bila društva in združenja, športni in kulturni klubi. Meščani so se udeleževali koncertov, literarnih večerov, gledaliških predstav, družabnih (plesi, hišne zabave) in športnih prireditev. Med premožnimi meščani je bilo zelo priljubljeno tudi preživljanje počitnic ob Jadranskem morju na Hrvaškem ter potovanja v tuje kraje.
Najnižji je bil delež meščanstva.
Srednje meščanstvo so predstavljali manjši trgovci, obrtniki, državni uradniki ali nižji uradniki v podjetjih, učitelji.
Premožni meščani so bili lastniki tovarn in podjetij, veletrgovci, bančniki, visoki uradniki in izobraženci.
ZANIMIVO
Med bogate bi lahko na Slovenskem med obema vojnama uvrstili okoli 3 % prebivalstva.
ZANIMIVO
Najbolj družabno obdobje za premožne Ljubljančane je bil pustni čas, katerega vrhunec so bile maškarade, plesi v maskah. Leta 1927 je bila maškarada prvič tudi na drsališču.